
Komaj 15-letna Živa Remic, ki slovenske tekaške rekorde podira kot za šalo, vse bolj dokazuje, da se odlično znajde ne le na stezi, temveč tudi v žarišču medijske pozornosti.
Ko smo po novem rekordu čakali, da stopi pred mikrofon, se nam je ob številčnosti diktafonov, fotoaparatov in kamer, kar je – sploh za slovensko atletiko – redkost, za hip zazdelo, da smo spet na zboru slovenske nogometne reprezentance pred kakšno od pomembnih tekem.
Ne, čakali smo na atletinjo, ki šteje komaj 15 let in v zadnjem letu blesti na atletskih stezah, vse bolj pa dokazuje, da se odlično znajde tudi ob njih.
Pravzaprav precej bolje kot marsikateri nogometaš z dolgoletnimi izkušnjami medijskih nastopov, če smo že omenili najpopularnejši šport na svetu …
“Ne, s tem nimam težav. Tudi pred mikrofoni se počutim dobro. Pritisk, ki je prišel z rezultati? Ne čutim ga, saj vem, da tekmujem zase in ne za druge,” je po zadnjem nastopu v Mariboru hladnokrvno odgovorila mlada tekačica na 800 metrov, ki ni samo slovenski, ampak svetovni fenomen.
V Slovenski Bistrici se je uštela
Da je odtekla nov rekord, pravzaprav ni več novica. To se zgodi dobesedno vsakič, ko stopi na atletsko stezo.
“Današnji tek je bil taktično precej boljši, kot je bil tisti v Slovenski Bistrici, kar se pozna tudi na rezultatu. Precej počasneje sem začela, tako da mi je zadnjih 200 metrov ostalo še kar nekaj moči in sem lahko stopnjevala ritem,” je dejala po novem rekordu med mlajšimi mladinkami, ki jo v tej kategoriji atletinj, mlajših od 18 let, trenutno postavlja na četrto mesto svetovne lestvice.
Tokrat je tekla 2:02,40 in za 79 stotink popravila rekordno znamko, ki jo je pet dni pred tem postavila v Slovenski Bistrici, kjer se je uštela s prehitrim tempom in prvi krog pretekla v 56 sekundah. Tokrat je bila štoperica po polovici teka tri sekunde počasnejša, kar se je poznalo pri boljšem končnem rezultatu.
“Tak je bil načrt. Da obrnem okoli 58, 59. Zato sem se bolje počutila v zaključku teka, bilo je precej bolj optimalno. V svojem prvem nastopu na 800 metrov v letošnjem letu sem se uštela. Neizkušenost … Morda se mi je to zgodilo tudi zato, ker sem teden pred tem res hitro tekla 400 metrov in sem mislila, da to ni tako hitro. Zmotila sem se, zelo se je poznalo,” je priznala obetavna atletinja, ki je v prvem nastopu sezone nastopila v teku na 400 metrov in, ugotovili ste, osupnila z novim rekordom.
Članski debi na evropskem ekipnem prvenstvu v Mariboru?
Znamko legendarne Marjane Lužar, ki je zdržala kar 36 let, je popravila za več kot sekundo in z rezultatom 52,68 postavila tretji izid sezone na svetu v svoji starostni kategoriji, v katero bo spadala tudi v naslednji sezoni.
Čeprav to sploh ni njena disciplina, se lahko – če bodo na Atletski zvezi Slovenije naredili izjemno in dopustili nastop tako mladi tekmovalki – celo zgodi, da bo na skorajšnjem ekipnem evropskem prvenstvu druge divizije na eni najpomembnejših tekem v zgodovini slovenske atletike debitirala v članski konkurenci in v lovu na preboj v elitno divizijo tekla na 400 metrov.
“O tem sva se s trenerjem že pogovarjala. Nisva še naredila načrta, saj sem za to možnost izvedela pozneje, ko sva že imela izdelan načrt za nastope, tako da bomo videli. Zagotovo pa se to lahko zgodi,” je povedala Remic, ki bo po treh nastopih v manj kot enajstih dneh v naslednjih tednih nastopala bolj redko.

Težko dobi dekle, ki bi ji pomagalo
Vrnimo se na njen teren – k teku na 800 metrov. Ker je vse dozdajšnje rekorde odtekla odtekla v solo tekih – brez resne konkurentke ali narekovalke tempa – smo jo vprašali, česa bi bila sposobna ob takšni pomoči in ali je že razmišljala tudi o tem.
“Vem, da sem sposobna še več. Sezona se je šele začela. Stopnjevala bom formo do glavnih tekem. S trenerjem sva razmišljala tudi tem, da bi imela narekovalko tempa. Da bi našla kako punco, ki bi me lahko povlekla. Skušala sva najti kakšno, ki bi mi pomagala v prvih 600 metrih, ampak je težko. Morda bi se še našla kakšna za 400 metrov, več pa ne. V tem je tudi še rezerva, prav gotovo,” je povedala dijakinja prvega letnika bežigrajske gimnazije, ki je ob omenjenem po(ne)srečenem nastopu v Slovenski Bistrici dokazala, da ima ob vsem naštetem še nekaj – značaj atletinje, ki se ne preda.
Srce športnice, ki se ne preda
Čeprav je bila po prehitrem tempu v zadnjih 100, 150 metrih povsem izmučena, je stisnila zobe, odtekla do konca in vseeno iztržila odličen rezultat.
“Obupati ne smeš nikoli. Če sem se uštela, bom pojedla, kar sem skuhala, in šla do konca. Odnehala ne bom nikoli,” je za konec povedala ena najbolj nadarjenih tekačic na svetu ta hip.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!